Zahteve za konektorje v mobilnih telefonih vključujejo miniaturizacijo, zmožnost površinske-montaže, standardizacijo in modularnost, več-funkcijske vmesnike, enostavno upravljanje, visoko-hitrostni prenos in elektromagnetno združljivost ter podporo za povečano zmogljivost shranjevanja.
Priključki v mobilnih telefonih se uporabljajo predvsem v naslednjih razdelkih: ① priključki kartice SIM (Subscriber Identity Module); ② priključki LCD (zaslon s tekočimi kristali); ③ priključki tipkovnice; ④ priključki vmesnika I/O (Input/Output); ⑤ Baterijski priključki; ⑥ konektorji -{1}}na ploščo; in ⑦ Drugo. Izdelki priključkov za mobilne telefone so na splošno razvrščeni v pet glavnih vrst: priključki FPC, priključki V/I, priključki za kartice, priključki za baterije in priključki za anteno.
Da bi se prilagodili industrijskim trendom v smeri tanjših, lažjih in-zmogljivejših mobilnih telefonov, se zasnova konektorja še naprej razvija v smeri večje miniaturizacije, vitkosti in izboljšane zmogljivosti. Posebni trendi vključujejo: koraki nožic konektorja FPC se zmanjšujejo na 0,3 mm in celo manj; Priključki -to-Board (BTB) zahtevajo manjše razmike nožic (npr. 0,35 mm) in nižje profile (npr. 0,9 mm), hkrati pa zahtevajo tudi zmožnosti zaščite; in priključki za kartice si prizadevajo za ultra{11}}tanke profile (npr. 0,50 mm) in več-funkcionalno integracijo (npr. priključki 2-v-1, ki združujejo reže za kartice SIM in T-Flash). Povpraševanje po-hitrostnem prenosu-, ki ga poganjajo tehnologije, kot je 5G-, je spodbudilo potrebo po materialih LCP/MPI in priključkih RF BTB za zagotovitev stabilnosti visokofrekvenčnega in hitrega prenosa signala.
